Zaradi težav investitorjev nekaj velikih poslovnih investicij čaka na boljše čase

V križišču med Slovensko in Tivolsko cesto v Ljubljani, ob enem najbolj prometnih križišč v prestolnici, že več kot leto dni zija velika gradbena jama. Urbanisti in projektanti sicer tam v domišljiji že gledajo obris polovice novega ljubljanskega simbola, Severnih vrat, mimoidoči pa skozi špranje v zaščitni ogradi lahko vidijo le vrtoglavo globino in praznino.

Začetna projektantska evforija se je več kot očitno polegla, delovni stroji so obstali. V gospodarski krizi, ki je močno prizadela gradbeništvo, to pravzaprav ni nič čudnega. Investitorjem se je zataknilo pri financiranju, ne samo pri Severnih vratih, ampak tudi pri drugih komaj začetih projektih. Zato smo v Delu sklenili pogledati po najbolj opaznih gradbenih jamah in povprašati investitorje, kaj se dogaja s pompozno napovedanimi objekti.

Kar nekaj več kot 60 metrov visokih večinoma poslovnih stolpnic (dve stolpnici, ki tvorita Severna vrata, Emonika, Kristalna palača v Beteceju) so investitorji začeli obljubljati v času velikega razmaha v gradbeništvu v letu 2007, potem pa so načrte o začetku in dokončanju gradnje večinoma zamaknili za kakšno leto ali dve. In čeprav je Darko Škodič, direktor mikro podjetja S 1, ki je prevzelo investicijo za 72-metrsko stolpnico na zahodni strani Slovenske ceste, že pred pol leta razlagal, da se pogovarja s tremi interesenti o nakupu, kot je bilo razumeti, tako rekoč celotne ponudbe poslovnih prostorov v stolpnici, ta še ni »pognala korenin«, tako da v uvodu omenjena gradbena jama še vedno sameva.

Čim prej nad površje

Pa ne gre za navadno jamo nekje na samem, ampak za občutljiv poseg v prostor zaradi izjemne globine (po načrtih naj bi pod površjem nastalo pet etaž) in zahtevne lokacije. Ob gradbišču, ki je sicer povprečnemu opazovalcu videti vzorno zavarovano in utrjeno, so namreč visoki objekti (stolpnica SCT, na primer, Bavarski dvor), katerih temelji so bolj ali manj razgaljeni. Cesti, ki dobesedno objemata dva robova gradbišča, sta zelo prometni in človek se vpraša, kako vsi ti tresljaji vplivajo na statične parametre te in okoliških stavb (v normalnih okoliščinah, kaj šele, če bi nastal potres ali poplava).

Kot vedo povedati strokovnjaki, mora biti takšna gradbena jama v določenem času zapolnjena in zravnana s površjem, zato je ena od izjemno pomembnih skrbi investitorjev, da investicijo čim prej dvignejo nad nivo terena. Zaradi tega morajo statiki v določenih časovnih razmikih opravljati potrebne meritve, in če bi nastali premiki, bi moral investitor bodisi dokončati podzemni del projekta, v skrajnem primeru pa bi moral jamo – v izogib tveganjem – zasuti. Nikakor ne trdimo, da je omenjeni projekt na vstopu v središče Ljubljane že tako daleč, ampak poskušamo opozoriti na še druge vidike sicer povsem razumljivih finančnih težav investitorjev in legitimnih časovnih zamikov njihovih projektov. Navsezadnje ne gre samo za potencialne nevarnosti, ampak ponekod tudi za motenje vsakdanjega življenjskega ritma ter vizualno, zvočno in dejansko onesnaževanje okolice.

Pozabljena železna pravila investiranja

Poznavalci pa opozarjajo, da za zastoj v gradbeništvu ni kriva le finančna in gospodarska kriza, ampak bi se, posebno pri nekaterih segmentih ponudbe, zalomilo v vsakem primeru. Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, je, denimo, že v času največjega razmaha v gradbeništvu, v letih 2006 in 2007, opozarjal, da bo glede na vse številne napovedane nove investicije ponudba poslovnih prostorov kmalu odločno presegla povpraševanje.

Graditi na pamet, če nimaš znanega kupca oziroma uporabnika (vsaj za 60 odstotkov ponudbe), je samomorilsko. Zlasti če investitorji v želji po hitrem zaslužku in povečevanju tržnega deleža pretiravajo z obsegom začetih investicij in če niso finančno dovolj krepki. Če morajo, denimo, kot pravi Gržinič, najeti kredit že za nakup zemljišča. Po starem železnem pravilu investiranja bi moral investitor financirati iz lastnih sredstev vse korake do pridobitve gradbenega dovoljenja. Ta del zgodbe je namreč tudi časovno negotov; investitor lahko prekine ali odloži določeno fazo in se odpove zgolj donosu na svoj denar, medtem ko bi moral morebitni kredit odplačevati. Kdor se drži teh pravil, ima vsekakor več upanja, da bo prebrodil tudi krizne čase. V času gradbene evforije pa so mnogi pozabili nanje.